UVOD V POLETJE

Letošnje poletje je bilo tako napolnjeno z dogodki, da sem s težavo sestavljal konce enega z začetki naslednjega. Komaj sem se utegnil malo odpočiti, prenesti fotografije iz fotoaparatov in postoriti najnujnejše na zelenjavnem vrtu, kjer so sicer gospodarili polži. Za pisanje reportaž in objavljanje fotografij pa mi je ob mojem skromnejšem znanju ravnanja z digitalnimi mediji zmanjkalo časa in včasih tudi volje. Zato tale daljša reportaža na pragu jeseni, ob koncu učiteljskih dopustov.

DSC_0027_1

Začetek poletja, ki sovpada s koncem šolskega leta, je, ne boste verjeli, vsaj tako stresen za učitelje kot za učence. Biti razrednik zaključnim letnikom je le še dodatek k že tako polni zaposlenosti v teh napornih dneh. Za opravljanje mojega dodatnega poklica, vodenja, so to običajno zelo hudi oziroma sušni dnevi.

Z Marijo sva si že dve leti želela vzpon na najvišji vrh Afrike, Kilimanjaro. Ugotovila sva, da samo želja ne privede do uresničitve in sva se tega projekta letos lotila zares. Zbiranje informacij, sestava ekipe organizacija potovanja in priprave so nama vzeli zares veliko časa. Vmes je bilo treba poskrbeti še za številne druge vodniške cilje, kar običajno zahteva veliko načrtovanja. V primeru nestabilnega vremena, značilnega za letošnje poletje, postane ta naloga sestavljanka s tisoč delci, ki se neprestano spreminjajo. Sedenje pred računalnikom in brskanje po vremenskih napovedih pa je sestavni in ne najmanj zamudni del te naloge.

P1140853_pm

Za optimistični začetek sva poskrbela z Miranom. Kot pripravo za najine poletne načrte sva se namenila v Južni raz Skute. Dostopila sva kar po Virensovi smeri v Koglu. Zgodnji odhod od avtomobila, dobra kondicijska pripravljenost in Miranova spretnost v skali so naju pod raz pripeljali že v zgodnjem dopoldnevu. Raz naju je navdušil s svojo izpostavljenostjo in čvrsto skalo. Še mene, saj sem ga nazadnje plezal že pred kakimi tridesetimi leti. Da bi se izognila strmim spomladanskim snežiščem sva sestopila kar naravnost po Streži in se potem mimo bivaka »odsmučala« do steze čez Žmavčarje. Turo sva zaključila z mrzlo pijačo v Kamniški Bistrici in po tem še s pico na poti domov.