Rodil sem se mrzlega 17. decembra leta 1956 v Kranju, kjer tudi živim z ženo Marijo in sem oče treh otrok (Katarina, Anže, Neža). Končal sem gimnazijo v Kranju in leta 1983 diplomiral na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani (Prediktivna vrednost nekaterih motoričnih testov za uspešnost na alpinistični odpravi). Zaposlen sem na Šolskem centru Škofja Loka kot učitelj športne vzgoje.

Gore so me privlačile od kar se zavedam samega sebe. Že kot osnovnošolec sem skupaj z bratom Markom v osmih dneh prehodil najzahtevnejši del slovenske transverzale od Vrat do Petrovega Brda. Leta 1972 sem se začel ukvarjati z alpinizmom in postal član Alpinističnega odseka v Kranju. Moja alpinistična pot se je vzpenjala strmo navzgor.

Leta 1977 sem uspel priplezati na svoj prvi osemtisočak Gasherbrum I po prvenstveni smeri (Z greben). Dve leti kasneje sva z Nejcem Zaplotnikom uspešno zaključila delo velike jugoslovanske odprave in kot prva Slovenca stopila na najvišji vrh sveta, Mt. Everest. Ponovno je vzpon potekal po prvenstveni smeri (Z greben). Za tem sem bil še na šestih vrhovih višjih od osem tisoč metrov (Broad Peak, Gasherbrum II, Šiša Pangma, J vrh Kančendzenge, Čo Oju, Daulagiri), na dveh po prvenstveni smeri in na treh v čistem alpskem stilu. Na Mt. Everestu sem bil dvakrat. Drugič sva bila skupaj z Marijo kot prvi zakonski par leta 1990.

Prva velika smer v alpskem stilu je bil prvenstveni vzpon v J steni Šiša Pangme (skupaj s Pavlom Kozjekom). Svoj največji uspeh sem dosegel samo pol leta po drugem vzponu na Mt. Everest, ko sva z Markom Prezljem preplezala novo smer v alpskem stilu na Južni vrh Kančendzenge. Za ta vzpon sva prejela prestižno mednarodno alpinistično nagrado »Zlati cepin«. V svoji dolgi alpinistični karieri sem bil na več kot dvajsetih odpravah v nepalski Himalaji in treh v Karakorum, večkrat tudi kot vodja. Med drugim sem opravil prve pristope na sedemtisočake Nyanang Ri, Menlungtse in Janak Chuli (vse po prvenstvenih smereh v alpskem stilu) in preplezal novo smer na najvišji sedemtisočak Gjačung Kang.

Dvakrat sem deloval kot inštruktor v šoli za gorske vodnike v Manangu in bil enkrat tudi vodja. Plezal sem še v Patagoniji (prvenstvena smer v S stolpu Paine), Pamiru (Pik Komunizma po stebru Bezzubkina), ZDA (Nos v El Capitanu), na Kavkazu (Elbrus) in na Škotskem. Bil pa sem tudi na najvišjih vrhovih Severne in Južne Amerike (Denali in Aconcagua).

Gorski vodnik sem od leta 1982, mednarodno licenco pa sem si pridobil leta 1997. Sem inštruktor pri Združenju gorskih vodnikov Slovenije (ZGVS).

Leta 2018 sem dobil “Zlati cepin” za življenjsko delo na področju alpinizma.

Gorski vodnik sem postal leta 1982. Razmere za vodenje v takratni Jugoslaviji so bile daleč od tega, kar poznamo danes. Po osamosvojitvi sem aktivno sodeloval v ZGVS (Združenje gorskih vodnikov Slovenije) pri doseganju standardov mednarodne vodniške organizacije (IFMGA), v katero smo se vključili leta 1997. Takrat sem pridobil mednarodno licenco. Še danes sodelujem kot inštruktor pri izobraževanju novih gorskih vodnikov v okviru ZGVS.

• 1982 Inštruktor v šoli za gorske vodnike v Manangu.
• 1985 Vodja tečaja v šoli za gorske vodnike v Manangu.
• 1995 Inštruktor na dveh tečajih v organizaciji Južno Tirolske vodniške organizacije.

Pri delu gorskega vodnika se je v teh letih nabralo ogromno izkušenj. Te se pridobivajo na turah vseh težavnosti. Vodim vse vrste plezalnih smeri v skali, ledu in snegu, turne smuke, trekinge in odprave. V nadaljevanju navajam nekaj težjih vodniških tur in nekaj zanimivejših.

• Triglav: Slovenska, Nemška do vrha Triglava,Čopov steber, Skalaška z Ladjo
• Travnik: Zajeda, Aschenbrenner
• Planja: Mansarda, Spominska Metoda Grošlja
• Jerebica: Sivi ideal, Huljeva
• Ojstrica: Zmaj
• Prisojnik: Lambada (zaledeneli slap)
• Velika Cina: Dibonov raz

• Eiger, klasična smer, Greben Mittelegi
• Matterhorn: Greben Hörnli,Schmidova smer, zimski vzpon
• Dom: Greben Festi, normalni pristop
• Weishorn: V greben
• Bar des Ecrins: prečenje
• Mt.Blanc iz italijanske strani (Gonella)
• Haute route: turno smučarska pot iz Chamonixa v Zermatt
• Treking v Rolwaling: z vzponom na šesttisočak Parchamo
• Treking okoli Manasluja

V več kot štiridesetih letih plezanja sem opravil blizu 3000 vzponov doma in po svetu. Seznam najpomembnejših vzponov ni nujno seznam tistih, ki mi največ pomenijo oziroma so mi največ dali, so pa nekakšen grob pregled moj alpinistične dejavnosti. Navedeni so po letih, saj so z razvojem alpinizma nekoč ekstremni vzponi postali klasika.

Vzponi v skali

• 1973
  1. Velika Mojstrovka, Steber revežev, prva ponovitev, V-, IV+, Marko Štremfelj
• 1974
  1. Frdamane police, Drejčkova smer, prvenstvena, V-VI, III-IV, Tone Perčič
  2. Anič Kuk, Raz klina, V, A1-A2, tretja ponovitev, Tone Perčič
  3. Z Cina, Raz kortinskih veveric, VI, A1, Tone Perčič
• 1975
  1. Frdamane police, Libereška smer, VI, druga ponovitev, Marko Štremfelj
• 1976
  1. Trikot, Jernejev steber, VI-, IV-V, prvenstvena, Nejc Zaplotnik
  2. Frdamane police, poldačeva smer, V-VI, prva ponovitev, Marko Štremfelj
  3. Torre Trieste, Carlesso-Sandri, VI, A3, Filip Bence
• 1977
  1. Frdamane police, Čebelica, V-VI, A1-A2, prvenstvena, Marko Štremfelj
• 1978
  1. Cima Scotoni, Lacedelli-Ghedina-Lorenzi, VI, A1, Nejc Zaplotnik
  2. V Cina, Comici-Dimai, VI, A1, Marko Štremfelj
  3. Marmolada, Via ideale, VI, A1-A2, Marko Štremfelj
  4. Široka peč, Čihulova smer, VI, A2, Marko Štremfelj
• 1980
  1. V Cina, hase-Brandler, VI, A2-A3, Marjan Manfreda
  2. Civetta, Philipp-Flamm, VI, A1-A2, Marjan Manfreda
  3. Debela peč, Ang Phujeva smer, VI- IV-V, prvenstvena, Marjan Manfreda
• 1983
  1. Rzenik, Rjavi pas, V-VI, A1, Srečo Rehberger
  2. Široka peč, Škorpijon, V-VI, A1, druga ponovitev, Tomo Česen
• 1985
  1. Pic de Ciavazzes, Schubertova smer, VI+, PP,
  2. Široka peč, Juvan-Šteblaj, VI+, IV-V, PP,
• 1992
  1. Vršac, Puntarska smer, VII-, V-VI, PP, Mirko Krajnc
  2. Travnik, Zarja, VII+, PP, NP, Mirko Krajnc
  3. Travnik, Črni biser, VII-, PP, Mirko Krajnc
• 1993
  1. Triglav, Kunaver-Drašler, VII+, PP, Marija Štremfelj
  2. Velika Cina, Comicci-Dimai, VII, PP, Marija Štremfelj
  3. El Capitan, Nos, 5.10, A2, Marija Štremfelj
• 1994
  1. Triglav, Serenada, VII-, VI, NP, Mirko Krajnc
  2. Planja, Spominska smer Metoda Grošlja, VII, PP,
  3. Šite, Diretissima, VII+, VII, NP, druga ponovitev , Marko Prezelj
• 1995
  1. S stolp Paine, Rojen pod radovedno zvezdo, VI+, A4, A1-A3, prvenstvena, Marko Prezelj
• 2002
  1. Široka peč, Zajeda, VI, A2, Marko Prezelj
• 2010
  1. Vršac, Smer mladosti, VII, PP, Marija Štremfelj

 Zimske ponovitve

• 1975
  1. Stenar, Anceljnova smer, VI, A1, 1. ZP, Marko Štremfelj, Jože Hobič
• 1977
  1. Dolgi hrbet, Trikot, VI, A1, 1. ZP, Marko Štremfelj, Nejc Zaplotnik, Peter Markič
  2. Triglav, Helba, V, 1. ZP, Marko Štremfelj
• 1983
  1. Široka peč, Juvan-Šteblaj, VI,V, A1, 1. ZP, Tomo Česen, Igor Jelovčan
• 1988
  1. Široka peč, Krivic-Cedilnik, VI, A2, V, 1. ZP, Marija Štremfelj
• 1989
  1. Široka peč, Škorpijon, VI, A1, , 2. ZP
  2. Debela peč, Belak-Manfreda, VI, A3, 1. ZP, Filip Bence
  3. M.K. Mangrt, Sp. smer Aleša Kunaverja, VI, A0, IV-V, 1. P, 1. ZP, Filip Bence
  4. M. K. Mangrt, Meč, VI+, V-VI, 1. ZP, Filip Bence
  5. M. K. Mangrt, Cozzolinijeva zajeda, V,VI, A0, 1. ZP, Marija Štremfelj

 Ledni in kombinirani vzponi

• 1975
  1. Nakra Tau (Kavkaz), Smer Abalakova, 4b, Marko Štremfelj, Tone Perčič,
• 1976
  
  1. Les Courtes, Avstrijska smer, Marko Štremfelj
• 1979
  1. G. Charmoz, Welzenbach-Merkl, Ivč Kotnik
  2. Mt Blanc-Brenva, Sentinelle rouge, Marija Štremfelj, Ivč Kotnik
• 1980
  
  1. Eiger, Klasična smer. Borut Bergant, Marjan Manfreda
• 1981
  
  1. Spodnji ledinski slap, 1. vzpon, Nejc Zaplotnik
  2. Vikijeva sveča, 1. vzpon, Viki Grošelj, Nejc Zaplotnik
• 1982
  1. Gran pilier d’ Angl, Bonati-Zapelli, Marjan Manfreda
• 1986
  
  1. Grandes Jorasses, Mrtvaški prt, ZP, Filip Bertoncelj
• 1989
  1. Grandes Jorasses, Walkerjev steber, Marija Štremfelj
• 1997
  
  1. Carn Etchachan (Škotska), Red Guard, VI,7, Matevž Lenarčič
• 1998
  
  1. Aiguille Sans nom, Boivin-Valencan z izstopom po angleški smeri, ZP, Matjaž Wiegele
  2. Grandes Jorasses, McIntyre-Colton, ZP, Matjaž Wiegele
  3. Grandes Jorasses, Crozov steber, ZP, Marko Prezelj, Matjaž Wiegele
• 2001 Sgur ean Fhidhler (Škotska), Direct Nose Route, VI, 7,

Odprave in dosežki na njih

• 1975
  1. Kavkaz – vzpon na Elbrus (5633m) in S steber Nakra Tau
• 1977
  1. Gašerbrum (8068 m): prvenstveni vzpon po jugozahodnem grebenu z Nejcem Zapolotnikom
• 1979
  1. Everest (8848 m): z Nejcem Zaplotnikom sta bila prva uspešna naveza odprave po Zahodnem grebenu Everesta in tako prva Slovenca na strehi sveta.
• 1981
  1. Lotse (8516 m): V južni steni je dosegel višino 8250 m.
• 1983
  1. Odprava v Pamir (Pik Korženevske in Pik Komuinizma: Bezzubkinov stebr); Vodja odprave v J steno Annapurne.
• 1985
  1. Daulagiri: prvenstvena smer v vzhodni steni, a brez vrha. Dosežena višina 7500 m.
• 1986
  1. Broad Peak (8047 m, skupaj z ženo Marijo) in Gašerbrum 2 (8035 m), le teden dni pozneje drugi osemtisočak.
  2. Izvidnica pod J steno šiša Pangme; S Tonetom Škarjo vzpon na Ledeni zob (6200 m)
• 1987
  1. Lotse Šar – dosežena višina 7200m.
• 1988
  1. K2 (8611 m): Magic Line – poskus vzpona se je končal na 8150 m.
• 1989
  
  1. Šiša Pangma (8027): s Pavletom Kozjekom sta preplezala Slovensko smer v jugozahodnem stebru. Poleg tega prvi pristop na Nianang Ri (7057m).
• 1990
  1. Everest (8848 m): vzpon po normalni smeri preko J sedla. Z ženo Marijo sta bila prvi zakonski par, ki je skupaj prišel na najvišjo goro. Njun soplezalec je bil Janez Jeglič. Prvenstvena varianta iz Z globeli naravnost na Z greben.
• 1991
  1. Kangčendzenga, J vrh (8476 m): prvenstvena smer na alpski način z Markom Prezljem (nagrajen z Zlatim cepinom).
• 1992
  1. Menlungtse (7181 m): Vodja odprave. Z Markom Prezljem sta bila prva človeka na tej lepi in težki gori.
• 1995
  1. Patagonija, Paine: S stolp, S stena: Rojen pod radovedno zvezdo – prvenstvena smer z Markom Prezljem;
  2. Čo Oju (8201 m): tretji vzpon na osemtisočak skupaj z ženo (dva dni iz baze do vrha).
• 1996
  1. Odprava treh vrhov (Api, Nampa, Bobaje) – nesreča na sestopu iz prečenja vrhov 5710m in 5880m.
• 1999
  1. Gjačung Kang (7952 m): vodil je odpravo, ki se je prva povzpela na vrh s severa. Jesen 1999 je bila vremensko ena najmanj ugodnih v Himalaji in prav vztrajnosti Andreja Štremflja gre zasluga, da je odprava počakala z odločilnim naskokom do konca slabega vremena. Poleg tega še prvenstveni vzpon na Siguang Ri (7250m) in drugi vzpon na vrh sploh.
• 2000
  1. Odprava Janak (vrhovi Jongsang peak, Patibara, Kiratčuli); vodja odprave, zaradi smrtne nesreče A. Markoviča je bila odprava predčasno prekinjena
• 2004
  1. Daulagiri (8172 m): Vzpon na vrh po SV grebenu skupaj z ženo Marijo (najin četrti skupni osemtisočak). Osmi osemtisočak.
• 2005
  1. Denali (6194 m): Vzpon na najvišji vrh Severne Amerike, priprava za jesensko odpravo na Janak.
  2. Janak ’05: prvenstvena smer in prvi vzpon na Lashar I (6870 m); nova smer preko JZ stene Janaka brez doseženega vrha.
• 2006
  1. Patibhara ’06: V okviru dolenjske odprave z Rokom Zalokarjem na poti do Patibare preplezala Sfinx (6852 m), vrha Patibare nista dosegla. V nadaljevanju preplezala novo smer v alpskem stilu na Janak Chuli (7070 m); prvi pristop na goro.
• 2010
  1. Aconcagua: vzpon po normalni smeri

Rodila sem se 25. junija leta 1957 v Kranju kot deveti, predzadnji otrok v družini. Sem poročena in mati treh otrok. Maturirala sem v Gimnaziji Kranj in nadaljevala s študijem biologije na BTF. Diplomirala sem v Ljubljani leta 1984. Od leta 1982 sem zaposlena na Gimnaziji Kranj,kjer poučujem biologijo. Z alpinizmom sem se začela ukvarjati leta 1975 na AO Kranj. Moj prvi stik z visokimi gorami je bila odprava v Ande leta 1979. Tri leta kasneje sem bila članica prve jugoslovanske ženske alpinistične odprave v Pamir, kjer sem se povzpela na 7495 m visok vrh Pik Komunizma. Leta 1986 sem stala na vrhu svojega prvega osemtisočaka, 8047m visokega Broad Peaka. S tem sem postala prva Slovenka na kakem od štirinajstih najvišjih vrhov sveta. Leta 1990 sem bila trinajsta ženska na svetu, ki ji je uspel vzpon na streho sveta, 8848m visoki Mount Everest. To je bil prvi ženski slovenski vzpon na najvišji vrh sveta in je še vedno edini. Skupaj z možem Andrejem sva se vpisala v Guinessovo knjigo kot prvi zakonski par na Mount Everestu. Tretji osemtisočak, Čo Oju mi je uspel leta 1995 in devet let kasneje, leta 2004 še četrti, Daulagiri. Drugačno okolje in stil plezanja pa so ponudili vzponi na Denali (Alaska), Aconcagua (J. Amerika)in Fuji (Japonska).

Med temi odpravami so se nanizali še številni drugi vzponi v različnih časovnih okvirih več kot tridesetletnega alpinističnega življenja. Še v gojzarjih izstopajo prve ženske ponovitve »šestic« v Paklenici, Velebitaške in Raz klina, v zimskem času pa Dularjeva zajeda v Jalovcu. Sledile so zimske ponovitve Krivic – Cedilnik v Široki peči, Cozzolinijeva zajeda v S steni Malega Koritniškega Mangrta , vzpon preko S stene Matterhorna (2003). Walkerjevev steber v Grande Jorasses (1989) je bil prvi jugoslovanski ženski vzpon v enem od Treh problemov Alp. V skali izstopa Nos v El Capitanu, prosta ponovitev na pogled Kunaver Drašler v Sfingi (VII+) in PP NP Comicci – Dimai (VI)I v Veliki Cini, vsi v letu 1993. V zadnjih letih izstopa Smer mladosti (2010), prva ženska ponovitev.

Posebno mesto ima športno plezanje, tekmovalno in skalno. V tekmovalnem športnem plezanju je pomenljiva zmaga na Mastru v Kranju le slabe štiri mesece pred uspešnim vzponom na Mount Everest (1990). V skali so se nizali vzponi v Dolžanovi soteski (Disco, Bogovi so padli na glavo, Solea) in v Bohinjski Beli z najtežjo preplezano smerjo v športnem plezanju (Adria,1991).

• 1979
  
  1. Odprava AO Kranj v Ande: Alpamayo (5947 m); S greben s sestro Barbaro, Kitaraju (6010 m); S stena v navezi s Tomom Česnom
• 1982
  
  1. Prva YU ženska alpinistična odprava: Pik Komunizma (7495 m); Steber Borotkina
• 1986
  
  1. Odprava Broad Peak: dosežen vrh Broad Peaka (8047 m) po smeri prvopristopnikov: prva Slovenka na osemtisočaku.
• 1990
  
  1. Mednarodna odprava Alpe-Adria na Mt. Everest (8848 m): Pristop po normalni smeri preko J sedla. Prva Slovenka na vrhu Everesta in 13. Ženska nasploh. Skupaj z Andrejem prvi zakonski par na vrhu.
• 1995
  
  1. Čo Oju (8201 m): Pristop na vrh po klasični smeri s Tibeta. Marijin 3. osemtisočak
• 2004
  
  1. Daulagiri (8172 m): Vzpon na vrh po SV grebenu. Marijin 4. osemtisočak
• 2005
  
  1. Aljaska: vzpon na Denali (6200 m) – najvišji vrh S Amerike.
• 2010
  
  1. Aconcagua: vzpon po normalni smeri – najvišji vrh J Amerike

• 1979
  
  1. Mt Blanc-Brenva, Sentinelle rouge, Andrej Štremfelj, Ivč Kotnik
• 1988
  
  1. Široka peč, Krivic-Cedilnik, VI, A2, V, 1. ZP, Andrej Štremfelj
• 1989
  
  1. M. K. Mangrt, Cozzolinijeva zajeda, V, VI, A0, 1. ZP, Andrej Štremfelj
  2. Walkerjev steber v Grandes Jorasses. Andrej Štremfelj
• 1990
  
  1. pred vzponom na Mt. Everest je preplezana športno plezalna smer z oceno 7c+ (smer Adria v Bohinjski Beli) in zmagala na športno plezalni tekmi »master« v Kranju.
• 1993
  
  1. Kunaver Drašler v Sfingi (VII+, PP, NP) in Comicci – Dimai (VII-, PP, NP) v Veliki Cini,
  2. Nos v El Capitanu.
• 2003
  
  1. S stena Matterhorna: Schmidova smer-zimska ponovitev.
• 2010
  
  1. Vršac: Smer mladosti, 1. ženska ponovitev